Neustreznost imenovanja Društva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti – Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo

Neustreznost imenovanja Društva za teoretsko psihoanalizo in opredelitve njegove dejavnosti

Društvo za teoretsko psihoanalizo (v nadaljevanju DTP), ustanovljeno 1982, opredeljuje svojo dejavnost kot ”skrb za konceptualni razvoj psihoanalitične teorije in njenih navezav na filozofijo.” Na podlagi te opredelitve uporablja ime Društvo za teoretsko psihoanalizo.

Ime Društvo za teoretsko psihoanalizo (DTP) je zavajajoče in ne označuje dejanskih dejavnosti društva, zaradi česar krši 10. člen Zakona o društvih. DTP prav tako neustrezno opredeljuje svojo dejavnost.

Dejavnost ni opredeljena v skladu z dejstvi, ker je DTP filozofsko in ne psihoanalitično društvo/društvo za teoretsko psihoanalizo. Organizacije, ki same niso del nekega področja, ne morejo skrbeti za razvoj teorije tega področja. DTP po svoji funkciji, ki ni psihoanalitična, torej ne more skrbeti za konceptualni razvoj psihoanalitične teorije.

DTP med svojimi člani nima psihoanalitikov, temveč članstvo primarno tvorijo filozofi. Izhajajoč iz tega je njegova dejavnost filozofska interpretacija različnih področij (umetnosti, znanosti, politike itd.), med drugim tudi filozofska interpretacija psihoanalitične teorije, aplikacija slednje na druga področja in vzpostavljanje filozofskih povezav s psihoanalizo. To pomeni, da gre za filozofsko rabo že izdelane psihoanalitične teorije in ne za njen razvoj.

Filozofska raba psihoanalitične teorije, aplikacija teorije na druga področja in vzpostavljanje filozofskih povezav s psihoanalizo nista sporni. Sporno je imenovanje DTP in njegova opredelitev lastne dejavnosti, ki je diametralno nasprotna od navedene.

Če DTP svojo dejavnost iz kateregakoli razloga razume kot ”teoretsko psihoanaliziranje” ali kot ”razvoj psihoanalitičnih konceptov”, je pri tem obvezno poudariti, da je ta dejavnost filozofska, spekulativna in abstraktna, kar poudarek v imenovanju v vsakem primeru postavlja na stran filozofije in ne prave psihoanalize kot psihoanalitične klinike in teorije. Pravica javnosti do obveščenosti (o tem, kaj psihoanaliza je) in Zakon RS o društvih (zlasti tistih, ki imajo status društva v javnem interesu, kar DTP ima) imata prednost pred samorazumevanjem lastne dejavnosti s strani članov DTP. To še posebej velja, ker sta opredelitev dejavnosti in imenovanje ne le pravno sporni, ampak tudi v nasprotju s samo psihoanalitično teorijo lacanovske orientacije in njenimi mednarodnimi organizacijami.

Ustreznejše imenovanje DTP bi bilo : Filozofsko društvo za psihoanalitično teorijo, Društvo za freudovsko filozofijo/Društvo za lacanovsko filozofijo, Društvo za filozofijo psihoanalize, Društvo za aplikacijo psihoanalitične teorije na druga področja ipd.

Zaradi neustreznega imenovanja DTP in njegove neustrezne opredelitve dejavnosti prihaja do namernih nesporazumov, ki neposredno škodijo pravi psihoanalizi, pravim psihoanalitikom, pravim psihoanalitičnim projektom in pravim psihoanalitičnim organizacijam v Sloveniji (in širše):

  • DTP 35 let pridobiva državna finančna sredstva za izdajo monografij svojih članov, prevodov psihoanalitičnih monografij (seminarjev Jacquesa Lacana) in revije Problemi, zaradi česar kot strokovno nekvalificiran kader objavlja prevode psihoanalitičnih del;
  • člani DTP predavajo na oddelkih Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da na javni univerzi ustvarjajo napačen vtis, da so ”teoretski psihoanalitiki” in širijo napačno vednost, da je psihoanaliza lahko izključno ”teoretska”. Filozofi, ki se zavajajoče predstavljajo kot ”teoretski psihoanalitiki”, so lahko vrhunski filozofi in pisci, a s pravo psihoanalizo nimajo opravka in o kliniki ne vedo nič. Zato je uporaba izraza ”psihoanalitik” za opredelitev dejavnosti v katerikoli navezavi sporna.
  • Kdor sam ni bil analiziran ali se ne ukvarja s psihoanalitično prakso, se ne more imenovati za psihoanalitika. Filozofiranje o tem zavaja.
  • Na člane DTP se posledično obračajo bodoči analizanti s prošnjo o možnosti opravljanja psihoanalize, a o tem jim ”teoretski psihoanalitiki” ne morejo svetovati.
  • Filozofska interpretacija psihoanalize je v Sloveniji zavajajoče predstavljena kot lacanovska psihoanaliza sama, kar negativno vpliva na delo psihoanalitikov in izvajanje lacanovskih psihoanalitičnih projektov.

V izogib nesporazumom sta potrebni sprememba imenovanja Društva za teoretsko psihoanalizo in jasna opredelitev njegove dejavnosti, ki bo v skladu z dejanskimi aktivnostmi dotične organizacije.

Janja Kaiser-Zupančič-lacanovska psihoanalitičarka/mag. prava in Nina Krajnik-lacanovska psihoanalitičarka/dr. filozofije