Pri založbi Pasadena je izšla nova knjiga dr. Milana Balažica Užitek, vednost, oblast.
Delo se na 1032 straneh osredotoča na glavne tematike poznega Lacanovega poučevanja ter kot najobsežnejše delo o lacanovski psihoanalizi na Slovenskem prinaša nov vpogled v še neodkrita filozofska, politična in psihoanalitična področja.
Iz recenzije dr. Nine Krajnik:
Knjiga dr. Milana Balažica Užitek, vednost, oblast prinaša obsežen nabor do sedaj še nikoli objavljenih referenc iz pariških arhivov psihoanalitika Jacquesa Lacana in kot prvo delo v slovenskem prostoru s preciznostjo obravnava njegovo pozno poučevanje, obeleženo z razmerjem med psihoanalizo, filozofijo in matematično logiko. V prepletu vprašanj treh nemogočih poklicev, analiziranja, vladanja in poučevanja, knjiga predstavlja tisto, kar odpira prostor novemu – tako v psihoanalitični konceptualizaciji kot v njeni klinični proceduri.
Delo je v tej zastavitvi mogoče brati kot komentar k Lacanovemu znamenitemu spisu L’étourdit, ki bralca ponovno spomni na možnost subverzije diskurzivnih praks in svoje lastne pozicije, na bodočega psihoanalitika pa se obrača s formacijo prek matematičnih, lingvističnih, anti-filozofskih in topoloških paradoksov. V čem se ta vednost stika s psihoanalizo? V čem je preplet matematične logike in psihoanalitičnega poučevanja? Je mogoče šteti užitek? Je z njim mogoče računati? Kakšne so klinične konsekvence za matematika ali znanstvenika, in nenazadnje, kako psihoanaliza v toku zgodovine nepredvidenih rezov odpira prostor spremembam?
Za Lacana se je zgodovina ocenjevala glede na analitični diskurz, kjer v simbolnem redu vznikne realno in tlakuje pot spremembi. »Resnica je zmožna sprememb zahvaljujoč koordinatam, ki jih zavzema in kontingencam v svoji zgodovini. A preko mnogih resnic, se manifestira tista, ki je ena sama. Kar se manifestira je kraj resnice, ki ima logični vzrok«, piše Jacques-Alain Miller.
V tem Balažicevo delo z vprašanji logike in matematike postavlja nove koordinate, kjer realno subvertira simbolne horizonte vednosti, oblasti in užitega smisla, obenem pa s prodornim izrazom vodi eno glavnih psihoanalitičnih tem 21. stoletja.