“Izbiro med bitjo in smislom je Lacan pomenoval vel odtujitve. Ponazoril jo je z izbiro med življenjem ali denarjem, kjer ne moremo izbrati denarja, ne da bi izgubili oboje. V odtujitev ali alienacijo je tako vpisano izginotje subjekta. Lacan se pri tem obrne na grško besedo aphanisis, ki jo je v psihoanalitičnem kontekstu prvi uporabil Ernest Jones, da bi poimenoval izginotje seksualne sle. Jones je aphanisis vzpostavil kot objekt strahu pred izgubo takšne sle, da bi polemiziral s Freudovo kastracijsko tesnobo. Lacan pa, ki se je vrnil k Freudu v tem, da je tesnobo koncipiral kot bojazen pred mankom objekta, in sicer mankom falosa, aphanisis v nekem smislu ponovno vrnil k njenemu etimološkemu pomenu, ki je manko svetenja zvezde, oziroma izginotje zvezde. Nebesni obok, kateremu so pripadale zvezde, je torej tisto, kar je bilo realno, vendar pa je moderna znanost razkrila, da to realno nikakor ni tako fiksno, kot je veljalo stoletja pred tem. Zato bi lahko aphanisis referirali tudi na luknjo v realnem, se pravi na dejstvo, da spolnega razmerja ni. Tja pa je umeščen nesmisel, torej nerazmerje med bitjo in smislom, ki sta ločena z označevalno prečko. Lacan je na ta način radikaliziral Saussurjevo arbitrarnost označevalca in označenca. Med njima namreč ni razmerja, zaradi česar lahko smisel neprestano polzi, se pravi da se metonimično premeščajo označevalci in njihovo označeno, ali pa označevalec zdrsne v označeno, kar pomeni kondenzacijo oziroma metaforo.
Izraz parletre pomeni takšno kondenzacijo, v kolikor je metafora za nezavedno, obenem pa se tu spleteta govorica in bit v eno besedo, pri tem da se vanj vmeša tudi realno, ki se zapiše v simbolno. Zato obenem označuje alienacijo in separacijo, kar je koncept, s katerim je Lacan subvertiral Hegla.”
Iz predavanja mag. Jana Simončiča Psihoanaliza in ontologija na večeru Banket Lacan, 4. januarja 2017 v Trubarjevi hiši literature