Študijski program temelji na psihoanalitični orientaciji Jacquesa Lacana, njegovi teoriji, praksi in tematizaciji razmerja s polji terapije, medicine, filozofije, znanosti in umetnosti. Študenti se na podlagi kritične epistemološke refleksije psihoanalitičnih konceptov, obravnave simptomatike 20. in 21. stoletja ter predstavitve kliničnih primerov iz Lacanove in sodobne psihoanalitične prakse seznanijo s tehniko, etiko in specifiko dela, simptomi post-modernega časa, kot tudi z aktualnimi vprašanji analitičnega diskurza ter njegovega mesta v družbeno-političnem prostoru.
Program se izvaja v prepletu predavanj na podlagi Lacanovih seminarjev in del lacanovskih psihoanalitikov, opravljanjem psihoanalitične prakse in z vstopom v lastno analizo.
Fakulteta za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani
Rovšnikova ulica 2
1000 Ljubljana
Tel: +386 (0)1 425 44 33
Faks: +386 (0)1 425 44 34
Vodja pristopa: dr. Nina Krajnik
Trajanje programa: 4 leta oz. 8 semestrov
TEORETIČNI DEL
PRVI LETNIK
Predmetnik 1. letnika:
| Predmet | Nosilec izpita | Št. ur |
| Od Freuda k Lacanu | Nina Krajnik | 50 |
| Aplicirana psihoanaliza –
Študije primerov |
Špela Jelenc | 30 |
| Psihoanalitični koncepti – Transfer | Janja Kaiser-Zupančič | 30 |
| Paradigme užitka in želje | Boris Brezovac | 30 |
| Psihoanaliza in družbena vez | Milan Balažic | 40 |
Vsebina:
Študenti se v prvem letniku seznanijo z lacanovsko psihoanalizo na osnovi vrnitve k Freudu. Ob študiju kliničnih primerov spoznavajo temeljne koncepte psihoanalize, transfer, paradigme užitka in želje. S tematizacijo vezi med psihoanalizo in družbenim poljem se seznanijo s psihoanalitičnim razmerjem do filozofije, znanosti in umetnosti. Študenti opravijo 20 ur kartelnega dela.
DRUGI LETNIK
Mentor: dr. Nina Krajnik
Nosilci seminarjev: dr. Milan Balažic, dr. Boris Brezovac, mag. Špela Jelenc, mag. Janja Kaiser-Zupančič
Predmetnik 2. letnika:
| Predmet
|
Nosilec izpita | Št. ur |
| Od klinike nevroz h kliniki psihoz | Nina Krajnik | 50 |
| Diskurz kapitalizma in psihoanaliza dela – Študije primerov | Špela Jelenc | 30 |
| Logika fantazem in identifikacije | Boris Brezovac | 20 |
| Psihoanaliza in terapija | Janja Kaiser-Zupančič | 20 |
| Diskurz gospodarja in psihoanaliza politike | Milan Balažic | 30 |
Vsebina:
Študenti se s primerjalnim študijem med freudovsko in lacanovsko psihoanalizo seznanijo z načini zdravljenja nevroze in psihoze. Na osnovi študija Lacanovih štirih diskurzov in predstavitve primerov spoznavajo vez med diskurzom kapitalizma in kliniko dela, diskurzom gospodarja in psihoanalizo politike ter psihoanalizo in psihoterapevtskim učinkom. Z obravnavo logike fantazem in identifikacije nadaljujejo s študijem temeljev lacanovske psihoanalize. Študenti opravijo 20 ur kartelnega dela.
TRETJI LETNIK
Mentor: dr. Nina Krajnik
Nosilci seminarjev: dr. Milan Balažic, dr. Boris Brezovac, mag. Špela Jelenc
Predmetnik 3. letnika:
| Predmet | Nosilec izpita
|
Št. ur |
| Joyce kot paradigmatski primer psihoanalize | Nina Krajnik | 40 |
| Psihoanalitična intervencija –
Študije primerov |
Špela Jelenc | 30 |
| Veliki Drugi in konstitucija množice | Boris Brezovac | 30 |
| Formule seksuacije | Milan Balažic | 40 |
Vsebina:
Študenti se na podlagi študije primerov seznanijo z načinom psihoanalitičnega interveniranja in umetniškim delom Jamesa Joycea kot paradigmatskega primera Lacanove konceptualizacije simptoma. Na osnovi formul seksuacij spoznavajo načine moške in ženske subjektivacije in razmerja do užitka. S študijem razmerja med velikim Drugim in množico nadaljujejo s spoznavanjem psihoanalitične vezi z drugimi polji. Študenti opravijo 20 ur kartelnega dela.
ČETRTI LETNIK
Mentor: dr. Nina Krajnik
Nosilci seminarjev: dr. Milan Balažic, dr. Boris Brezovac, mag. Špela Jelenc
Predmetnik 4. letnika:
| Predmet | Nosilec izpita | Št. ur |
| Simptom kot dogodek telesa in spremembe simptomalnosti post-modernega časa | Nina Krajnik | 40 |
| Orientacija realnega –
Študije primerov |
Špela Jelenc | 20 |
| Od transfernega k realnemu nezavednemu | Boris Brezovac | 30 |
| Boromejski vozel | Milan Balažic | 40 |
Vsebina:
Cilj 4. letnika študija je transmisija psihoanalitične vednosti in psihoanalitičnega izkustva ter uporaba lacanovske orientacije pri delu z analizanti. Predavanja se navežejo na temelje boromejske klinike in izpostavijo tematizacijo simptoma kot dogodka telesa, s poudarkom na spremembah simptomalnosti od časa vznika psihoanalitičnega diskurza do novih, post-modernih oblik. V središču je lacanovska psihoanaliza kot orientacija realnega.
Način dela:
- Prikaz primera iz lastne prakse
- Priprava pisnega poročila na izbrano temo iz lacanovske psihoanalitične teorije
KLINIČNI DEL
- Študenti morajo opraviti lastno analizo (osebno izkušnjo) pri pooblaščenih psihoanalitikih in kontrolnih psihoanalitikih (poglej spodaj “Potek individualne analize”). Seanse potekajo trikrat do štirikrat tedensko v času študija.
- Najmanj 640 ur dela s pacienti, ki ga opravijo v najmanj 150 urah kontrolne analize/supervizije pri dveh kontrolnih psihoanalitikih, od katerih morajo dobiti pismeno pozitivno oceno svojega dela. Od slednjih 640 ur, mora študent opraviti minimalno 140 ur lacanovske psihoanalitične prakse znotraj Psihoterapevtske ambulante SFU Ljubljana.
- Opraviti vsaj enomesečno prakso v javni ali zasebni psihiatrični ustanovi.
OSEBNA IZKUŠNJA IN SKUPINSKO DELO
- Min. št. individualnih seans: 220 ur : Trajanje lastne psihoanalize je subjektivno. Načeloma poteka v dveh do štirih seansah v celotnem času študijskega programa. Frekvenco določita psihoanalitik in analizant. Minimalno št. seans 220.
- Kartelno delo: min.št. 80 ur : Študentom se prizna sodelovanje v kartelih kot obliki psihoanalitičnega skupinskega dela lacanovske orientacije, v katerem vsaj enkrat v času študija zavzamejo pozicijo Plus Enega. Študenti vsak letnik opravijo 20 ur kartelnega skupinskega dela, ki poteka enkrat mesečno 2 uri.
- Potek individualne analize (osebne izkušnje) v psihoanalizi : Na SFU Ljubljana se kot psihoanalitična osebna izkušnja prizna le visoko frekventna izkušnja, kar pomeni tri in štiri ure tedensko. Bodoči psihoanalitik lahko pridobi izkušnjo tudi v nizko frekventnem, dveurnem settingu tedensko; priznavamo tudi takšno izkušnjo, vendar največ do ene tretjine vseh ur učne analize. Druga in tretja tretjina ur naj poteka tri oz. štiri ure tedensko. Priznanje didaktične analize, ki ne ustreza navedenim pogojem, je možno le izjemoma iz tehtnih razlogov, po pogovoru z vodjem pristopa specialističnega študija.Cena psihoanalitične seanse lacanovske psihoanalize je prilagojena finančnim zmožnostim analizanta in se določi v dogovoru z izbranim psihoanalitikom.
- Psihoanalitik didaktik (učni terapevt): Psihoanalitično osebno izkušnjo lacanovske orientacije je mogoče opraviti pri formiranem psihoanalitiku ali psihoterapevtu, pooblaščenem s strani vodje pristopa psihoanalitične specializacije.